POGOSTA VPRAŠANJA


 

Kako izbrati pravega psihoterapevta zase?

Obstaja ogromno različnih vrst psihoterapije; razdelimo jih lahko v štiri skupine glede na teoretično izhodišče, ki ga zavzemajo: psihoanalitične oziroma psihodinamsko usmerjene psihoterapije, kognitivno-vedenjska psihoterapija, sistemska psihoterapija in eksistencialistična psihoterapija.

Ne glede na vrsto psihoterapije, pa je terapevtski odnos tisti faktor, ki najpomembneje vpliva na sam izid. Klient in terapevt se morata torej ujeti. Zato je najbolj pomembno, da si poiščete psihoterapevta oziroma svetovalca, ki mu zaupate, se ob njem počutite sproščeno in sprejeto. Hkrati pa vedno preverite njegovo strokovno usposobljenost.  

Več o vrstah psihoterapije in kako si izbrati pravega terapevta zase, si lahko preberete na blogu.

 

Kako pogosto potekajo srečanja?

Srečanja potekajo enkrat tedensko, kar ponuja največ možnosti za doseganje željenih sprememb. V kasnejši fazi je lahko terapija vsak drugi teden (“vzdrževalna” terapija). 

 

Koliko časa traja celoten proces?

Svetovanje obsega okvirno do 15 srečanj in je namenjeno obravnavi simptomov ter reševanju posameznih problemov. Psihoterapija je daljša, saj je namenjena  globlji spremembi in traja več mesecev, lahko tudi leto ali več. 

Klient se vnaprej ne obveže na trajanje. Hkrati lahko terapijo prekine kadarkoli želi. 

 

Kako je z zaupnostjo?

Vse, kar poveste ali storite v procesu psihoterapije/svetovanja, je zaupno. Izjema so le situacije, o katerih terapevt presodi, da ste vi ali nekdo drug v življenjski nevarnosti. 

O svojem delu s klienti se terapevt pogovarja s svojim supervizorjem (strokovnjakom na višjem nivoju), ki pa je prav tako zavezan k molčečnosti. Vaša identiteta je pri tem zakrita.

 

Kako poteka srečanje?

Prvo srečanje je namenjeno predvsem pogovoru o odločitvi in vzrokih, ki so vas pripeljali na terapijo. Čas je namenjen vam, da bolje spoznate terapevta in lažje presodite, če vam ustreza kot oseba ter njegov način dela. Hkrati je namenjen tudi terapevtu, da presodi ali vam bo lahko pomagal pri vaših težavah in doseganju zastavljenih ciljev. 

Nadaljnja srečanja načeloma potekajo 1 x tedensko. V varnem okolju delite izzive, s katerimi se srečujete, raziskujete sebe ter s terapevtovo pomočjo osvojite nove načine razmišljanja, čustvovanja in vedenja.

 

Zakaj psihoterapija in svetovanje delujeta? 

Človeški možgani so nevroplastični, zato lahko na podlagi novih izkušenj prerazporejajo živčne poti –  z novim učenjem se tako spreminjajo. Ker smo ljudje učljiva bitja, lahko s pravilnim pristopom dosežemo trajne spremembe na miselnem, čustvenem in vedenjskem področju.

Ko imamo neko novo izkušnjo ali se na kaj osredotočimo, to aktivira nevronsko povezovanje. Nevroni so naše možganske celice, ki ob vsakem dogajanju burno delujejo. To sproži proizvodnjo beljakovin, ki omogočijo nove povezave med aktiviranimi nevroni. Nevroni, ki se aktivirajo skupaj, se povezujejo skupaj. In te nove nevronske povezave, ki se ustvarjajo, ko se pričnemo učiti novih veščin ali polagati pozornost na druge vidike (ali npr. ko obiskujemo psihoterapevta) spreminjajo načine, na katere se odzivamo in kako se vedemo.

 

Je z mano kaj narobe, ker obiskujem psihoterapevta oziroma imam duševne težave?

Absolutno ne. Na svoje duševno zdravje glejte kot na svoje telesno zdravje. Na neki točki posameznikovega življenja pride do telesnih težav; in prav tako lahko pride tudi do duševnih težav. Kadar zboli naše telo ali se sooča z določenimi težavami, brez premisleka obiščemo zdravnika. Na takšen način je dobro gledati tudi na lastno duševno zdravje. Tudi naš um ali čustva se lahko občasno loti kakšen “kašelj” ali “viroza”. Obisk strokovnjaka pomeni, da smo do sebe odgovorni, saj skrbimo za svoje zdravje in boljše počutje.

 

Kakšna je razlika med psihiatrom, psihologom in psihoterapevtom?

Psihiater je zdravnik, ki se je po končanem študiju medicine specializiral za psihiatrijo. Težave zdravi z zdravili, lahko tudi s pogovorom. Psihiatri so zaposleni v zdravstvu ali pa delujejo v zasebnih ordinacijah. Dodatno lahko opravijo tudi izobraževanje za psihoterapevta.

Omejitev pristojnosti: ne more izvajati psihološkega testiranja.

 

Psiholog ima široko znanje o človekovem vedenju, doživljanju, osebnosti ter medsebojnih odnosih. Izvaja lahko psihološke preglede in psihološko ocenjevanje, obravnave in svetovanja, vodi lahko različna izobraževanja in usposabljanja. Psihologi so zaposleni na področju izobraževanja, v zdravstvu, socialnem varstvu, gospodarstvu, javni upravi (vojski, policiji, sodstvu …).. Dodatno lahko opravijo tudi izobraževanje za psihoterapevta.

Omejitev pristojnosti: ne more izvajati zdravljenja z zdravili.

 

Psihoterapevt je univerzitetno izobražen posameznik (psihiater ali diplomant s področja humanističnih ved kot so npr.  – psiholog, sociolog, socialni delavec), ki je po končanem fakultetnem izobraževanju svoje znanje nadgradil s podiplomskih študijem. Stiske zdravi s pomočjo terapevtskih tehnik, ki se jih je naučil v psihoterapevtski šoli. 

Omejitev pristojnosti: če po izobrazbi ni psiholog ali psihiater, ne more izvajati psihološke diagnostike oziroma zdravljenja z zdravili.

 

Za spopadanje z blagimi duševnimi težavami se priporoča psihoterapija, za spopadanje z večjimi težavami pa zdravljenje z zdravili v kombinaciji s psihoterapijo.  



© 2020 Vse pravice pridržane